Kdo smo – naša sveta trojica

Smo telo. Smo um. Smo duša.

To je naša sveta trojica, ki nam je lastna od prvega trenutka fizičnega nastanka, pa do zadnjega dne bivanja na Zemlji. 

Eden brez drugega ne funkcionirajo in čim en del svete trojice ugasne, je življenja, kot ga poznamo konec. Vsi trije deli: telo, duša in um, so enako pomembni in se najbolj optimalno dopolnjujejo, ko so v enakovrednem ravnovesju. 

Zavedanje svoje svete trojica je osnovna predispozicija osebne rasti in uspešnega osvajanja življenjskih lekcij v katerih se znajdemo. Vzpostavljeno ravnovesje lahko primerjamo z odlično delujočim računalnikom, ki so mu na servisu popravili ali nadgradili nedelujoče komponente, počiščistili viruse, naložili zadnje programske verzije ter vzpostavili najhitrejšo spletno povezavo, s katero neovirano dostopamo do vsega, kar nam je na voljo, če le poiščemo. 

Telo, um, duša – naša sveta trojica

Večina ljudi uravnoteženosti telesa, uma in duše ne pozna.

Prevladuje um, ki je naš vladar, alfa in omega našega življenja. Dan se v umu začne in v umu konča. Skozi um razmišljamo, zaznavamo, vrednotimo, spoznavamo, planiramo, se odločamo… in posledično manifestiramo svoje življenje. Um je tudi naše orodje preko katerega smo integrirani s svetom in v um se umaknemo svetu, ko se odmaknemo v svojo zasebnost. 

Zavedamo se svojega fizičnega telesa, vendar ga jemljemo, kot nekaj samo po sebi umevnega. Telo lahko treniramo ali oblikujemo, da dosežemo želeni izmerjen rezultat oz. želeno zunanjo podobo. Včasih ga preganjamo v skrajnosti, da odstranimo stres preživelega dne ali pa ga zlorabljamo na različne načine, da ublažimo nabrana negativna čustva in sprostimo zakrčenost, četudi vemo, da takšne zlorabe telesu škodujejo, ker se slabo počutimo.  

Veliko znamo povedati, kaj vse na telesu nam ni všeč in bistveno manj prepoznavamo njegove kvalitete.  Dokler je telo zdravo in celovito, mu kot entiteti, ne posvečamo veliko pozornosti, vse do trenutka, ko je z njim nekaj narobe. V primeru poškodbe ali bolezni znamo celoten način življenja podrediti zdravljenju telesa. Čim se fizično neravnovesje, ki nas le ni bistveno zaznamovalo popravi, se drža samoumevnosti telesa nadaljuje in vrnemo se v obstoječe vzorce.

Tretja je duša, ki jo po v glavnem poznamo iz verskih zapisov ali filmov – nekaj kaj ob smrti zapusti telo in gre v nebesa ali pa se reinkarnira v drugo življenje. Kaj točno duša pri nas je, nimamo razdelano. Morda koncepta svoje duše sploh še nismo poglobljeno raziskovali. V vsakodnevnem življenju se je ne zavedamo tako, kot se zavedamo uma ali telesa, zato ni neobičajno, da je duša abstraktni pojem s katerim se povprečni človek ne ukvarja prav veliko. 

Dinamika svete trojice se nenehno spreminja, tako kot se nenehno spreminja naše okolje in mi sami. Spremembe so gonilna sila vsakega življenja in se jih ne moremo izogniti. Lahko pa uredimo uravnoteženost naše svete trojice in si zagotovimo optimalno delovanje in odprto pot do samoaktualizacije.