Za večino ljudi, ki želijo vzpostaviti ravnovesje svoje svete trojice: uma, telesa in duše, velja, da je potrebno odvzeti individualno mero energije zavedanja in vsakodnevnega delovanja iz uma ter jo prenesti na telo in dušo. Prenos fokusa iz uma na telo pomeni, da je potrebno v določeni meri telo prepoznati kot relativno ločeno entiteto, ki sobiva z entiteto uma in entiteto duše.
Prenos fokusa iz uma na telo pomeni, da je potrebno v določeni meri telo prepoznati kot relativno ločeno entiteto, ki sobiva z entiteto uma in entiteto duše.
Telo opravlja vlogo fizičnega nosilca duše in uma, v fizičnem svetu, katerega del smo.
Smo živ biološki računalnik s sposobnostjo učenja
Za lažje razumevanje delovanja telesa in povezovanja entitet naše svete trojice uma, telesa in duše, si predstavljajmo, da smo živ biološki računalnik s sposobnostjo strojnega učenja – pridobivanja znanja na podlagi izkušenj.
Telo predstavlja izdatno strojno opremo (eng. hardware) našega biološkega računalnika. Vsak delček telesa ima svoje firmware – vdelane programčke posamezne strojne opreme, ki poskrbijo, da določena celica in/ali skupek zaključene celote (npr. srce, koža, možgani…) delujejo na način, kot delujejo, opravljajo svojo funkcijo v biološki celoti. Tako so mišične celice podolgovat tip celice, ki sestavlja mišično tkivo in omogoča telesu premikanje. Ali pa nevroni – možganske celice, ki imajo sposobnost pošiljanja signalov specifičnim tarčnim celicam po celotnem telesu.
Strojna oprema, s svojo vdelano programsko opremo, ne deluje sama od sebe, ampak za delovanje potrebuje operativni sistem, kot so npr. Windowsi pri osebnem računalniku. Ta del zastopajo možgani, ki povezujejo in obvladujejo funkcije telesa. Tretja duša, pa poskrbi za električni naboj, da biološki računalnik obratuje in za širokopasovno povezavo z vesoljem, Bogom ali kakorkoli že imenujemo primarno vesoljno silo – kreatorjem vsega, kar obstaja, ki je neskončni vir informacij.
Možgani so, poleg operativnega sistema, tudi nosilec kompleksnega skupka programske opreme, pomočjo katerega govorimo, pišemo, beremo, računamo, analiziramo, izražamo voljo, prezentiramo, arhiviramo… Od strojne in programske opreme možganov je odvisno koliko imamo RAMa, v katerega “zapisujemo“ in iz njega “beremo“ ter kako kvalitetno in hitro informacije procesiramo z IQ procesorjem.
V kolikor hočemo, da naš osebni računalnik dela dolgo, optimalno in da služi svojemu namenu, moramo z njim, njemu ustrezno rokovati ter pravočasno odreagirati, ko se pojavijo težave v delovanju. V nasprotnem primeru je naše delo z osebnim računalnikom oteženo, upočasnjeno ali celo onemogočeno. Povsem enako velja tudi za telo.
Telo je nadzorna plošča opozorilnih signalov
Na stanje telesa vpliva več dejavnikov: od načina življenja, do okolja v katerem živimo, našega odnosa do telesa, fizične aktivnosti in konec koncev tudi mentalnega stanja našega uma.
Stanje uma se na telesu odraža s posledicam čustvenih reakcij, ki jih fizično še kako dobro občutimo. V jezi telo preplavi adrenalin, kar nam poveča srčni utrip, smo v visokem stanju budnosti, govorimo glasneje in imamo zakrčene mišice. V žalosti smo utrujeni in brez energije, s pomanjkanjem apetita ter smo potrebni velikih količin počitka. V stanju vzhičenosti pa ima naše telo, zaradi kemičnih reakcij, veliko energije in se fizično počutimo odlično.
Za celovitejše razumevanje samega sebe je pomembno prepoznavanje naših čustev in fizičnih odzivov telesa, kar nam prinaša več jasnosti in širši spekter možnosti odzivov. Stanje uma je neposredno povezano s fizičnim stanjem telesa in če želimo izboljšati fizično stanje telesa, je delo na umu ter čustvih neizbežno.
Ljudje smo si različni, prav tako imamo različna telesa, zato so nam v določeni meri čustvene reakcije skupne, detajli pa povsem individualni. Nekateri se na primer jezni zapremo in smo slabe volje. Drugi se ob jezi ne moremo zadrževati in eksplodiramo, kar je vidno vsem v naši okolici.
Negativna čustvena stanja negativno vplivajo na telo, nepredelana čustva pa se posameznikom predelujejo v različnih delih telesa. V daljšem časovnem obdobju se nam lahko na delu predelovanja določenega ponavljajočega negativnega čustva, pojavijo kronične težave, ki se postopoma fizično izrazijo. Nekateri v ponavljajočih stresnih situacijah dobijo glavobole, ki se razvnamejo v migrene. Drugi so zakrčeni med lopaticami, kar se čez čas lahko odrazi v skoljozi. Spet tretji dobijo rano na želodcu, ker jih ob skrbeh in sekiranju rado boli želodec.
Fizične telesne težave so rumene in rdeče obarvane kontrolne lučke na naši nadzorni plošči, ki opozarjajo na telesna neravnovesja. Na opozorila je potrebno ustrezno odreagirati, tako kot pri avtomobilu, ko nam zasveti opozorila lučka na armaturni plošči, drugače gre lahko kaj hudi narobe in avtomobil obstane na cesti. Mi pa alarme telesa kar se da dolgo ignoriramo ali celo nasilno utišamo z še eno protibolečinsko tableto, da preneha boleti. Ali pa kozarcem vina ob večeru, da se sprostimo zakrčenost psihičnih obremenitev. Tudi velike količine kave s katero odženemo utrujenost, ni prav nič drugega kot zatiranje sporočil telesa.
Definicija zdravega telesa se zdi v sodobni družbi popolnoma deformirana. Za zdravo telo velja lepo oblikovano telo, ki je produkt rednih športnih aktivnosti in zdrave diete, pogosto določenega komercialnega tipa. Pomemben je izgled. Ljudje poenostavljeno zaključimo, da smo zdravi, zgolj zato, ker nimamo diagnosticirane nobene težke bolezni. Obenem pa kar spregledamo, da nas hitro pokosijo sezonske bolezni, glavobole, morda astmo, boleč križ, pekočo zgago, trpimo za glivičnimi obolenji, alergijam ali pa se soočamo s prehranskimi intolerancami. Vseh naštetih in podobnih malih telesnih neravnovesij, utripajočih rumenih lučk na nadzorni plošči, smo tako vajeni, da se jih sprejmemo za nekaj običajnega, dokler določena rumena lučka nastane rdeč problem, ki zahteva konkreten odziv in nas prisili v pozornost.
Trgovine, lekarne, spletne prodajalne so polne zdravil, pripomočkov in preparatov, ki služijo boljšemu telesnemu počutju, trg pa se vsako leto povečuje. V nenehnem porastu so tudi estetska kirurgija, storitve za oblikovanje telesa, metode zdravega prehranjevanja, pa vse živo za prekrivanje mnogovrstnih nepravilnosti naših teles z kozmetiko in oblačili, s katerimi uztvarjamo lepo in zdravo telesno podobo.
Vse skupaj jasno nakazuje, da kot civilizacija, v samem koru počnemo nekaj narobe. Se odgovor skriva v nadvladovanju uma nad telesom in ignoriranjem primarnih telesnih potreb?
Ravnovesje telesa, osnova ravnovesja življenja
Abraham Maslow, utemeljitelj znane teorije o hierarhiji potreb (glej sliko) je umestil fiziološke oz. telesne potrebe (potrebe po hrani, vodi, kisiku, počitku, spolnosti, gibanju, homeostazi itd.) med primarne potrebe, torej na prvo mesto. Maslow trdi, da lahko človek napreduje po lestvici potreb šele, ko je stopnja potreb zadovoljena do te mere, da je napredek po lestvici omogočen na nasledenj nivo, vse do nivoja potreb po samoaktualizaciji in kasneje dodani transcendenci.
Potrebe so med seboj prepletene in bolj, kot je ogrožena nižja potreba, bolj nas vleče po lestvici navzdol, v osnovna preživetja. Človek, ki se počuti fizično ogroženega, ne razmišlja veliko o potrebi po ugledu, samospoštovanju ali sprejetju. Nasprotno pa se sestradan človek v glavnini osredotoča le na to, kako se dokopati do hrane in potešiti lakoto. Fizično neravnovesje telesa nam lahko ogrozi celoten spekter zadovoljevanja višjih potreb in nam zapre marsikatera vrata, vse dokler fizično ravnovesje ni ponovno vzpostavljeno ter je zadovoljevanje višjih potreb ponovno omogočeno.
Vzpostavitev stika s telesom
V korist kvalitete življenja nam je, da za telo poskrbimo, ga čutimo in z njim zgradimo odnos, ki je vzdržen tudi za telo. Le z zdravim in celovito delujočim telesom lahko neovirano živimo. Spomnimo se, kako nekaj dni svojega življenja povsem podredimo prebolevanju sezonske bolezni, kot je gripa. Ob manifestiranem nastopu kronične bolezni, pa podrejanje življenja bolezni postane stalnica, kar nas lahko ovira, če ne vpeljemo potrebnih sprememb, na fizični in mentalni ravnoi, da povrnemo telesu ravnovesje.
Šibka povezanost z našim telesom je posledica avtokratskega odnosa uma nad telesom in je vsekakor rešljiva. Prepoznati kaj danes naše telo je, ni in kaj bi lahko bilo je predigra dejanj. Spremembe obstoječih, škodljivih vzorcev pa za nikogar niso preprosta naloga! Najpogosteje nas ovirajo:
- hitri način življenja na avtopilotu,
- prepričanja,
- nepredelana čustva,
- nenehno toksično obremenjevanje telesa, zaradi neprestanega vnosa hrane, kemičnih preparatov, ki jih uporabljamo skoraj na vsakem koraku ter okolja v katerem živimo.
Kje začeti? Vzamimo si čas in se usmerimo pozornost na telo ter si iskreno odgovorimo na sledeča in podobna vprašanja. Odgovori naj bodo vedno dvopolni, pozitivni in negativni, da dobimo ustrezno širino. Za opazovanje in raziskovanje si vzemimo vsaj vsaj nekaj dni, kajti različne situacije v katerih se dnevno znajdemo, nam podajo različne perspektive odnosa do sebe in svojega telesa.
- V kakšnem stanju je moje telo? Je moje telo zdravo, vitalno, me podpira v vseh mojih potrebah? Ali se moje telo sooča z omejitvami in kakšne so te omejitve? Ali telo trpi za neravnovesji, imam vidne deformacije?
- Kakšen odnos imam do telesa? Koliko upoštevam potrebe mojega telesa? Katere so moje aktivnosti, ki izkazujejo skrb do telesa? Koliko se s telesom ukvarjam in na kakšen način? Kakšna je moja higiena, kako telo sproščam, razgibavam, obnavljam, napolnim z energijo…?
- Kako povezano se čutim s telesom? Ali ga poslušam? Kdaj ga poslušam? Kakšna sporočila slišim in upoštevam ter katera ignoriram? Kaj mi sporoča? Ali odreagiram telesu ustrezno? Kdaj telo upoštevam in kdaj ne? Kje se pridelujejo v mojem telesu določene čustvene težave in kakšne posledice imajo na telo?
- Kako čutim posamezne dele telesa? Kako čutim glavo, oči, roke, prste, noge, črevesje, pljuča… Kakšna so moja občutja, ko posmislim na posamezni del telesa? Ali imam s posameznim delom določene težave in kakšne so te težave? Kateri deli telesa delujejo dobro in me podpirajo ter pri katerih delih telesa se soočam z omejitvami in težavami?
- Kakšne fizične težave ali neravnovesja me pestijo? Kakšna vidna in nevidna telesna neravnovesja me pestijo? Kako pogosto se pojavljajo? Se določena neravnovesja poslabšujejo? Katera telesna neravnovesja ignoriram? Kako uspešno zdravim prepoznana ravnovesja, kaj deluje, kaj ne deluje?
- Kakšna je moja telesna samopodoba? Kaj mi je na mojem telesu všeč? Naj kaj sem ponosen/ponosna? Kaj mi ni všeč in želim, da bi bilo drugače? Kaj se trudim spremeniti? Kaj skrivam, zakrivam? Kako se počutim v kopalkah?
Kateri seznam je lažje sestaviti, pozitiven ali negativen in kateri od obeh seznamov je daljši? Nizka telesna samopodoba je običajno zgrajena na dveh glavnih vzvodih.
Prvi vzvod opredeljevanja telesne samopodobe je družbena definicija lepega telesa, ki se ponotranji v našem umu. Zgodovina nam jasno govori, da definicija lepote nikoli ni trajna, enotna in se nenehno spreminja, včasih celo v diametralno nasprotne skrajnosti.
V času pomanjkanja so bila v družbi popularna obilna ženska telesa, v času obilja pa vitka telesa, z nizkim indeksom telesne mase. Danes popularne velike zadnjice, so bile obsojene debele riti še pred desetletjem. Zaželena bleda polt na vzhodu je pravo nasprotje zaželene, ”zdrave“ zagorelosti na zahodu. En čas si obrvi pulimo na tanko, drugič jih umetno dodajamo, da poudarimo njihovo košatost. Ni stalnih pravil! Lepo, ki velja danes, ne velja vedno za lepo tudi jutri. Mi pa smo ves čas obsojeni na isto telo. Prepoznati svojo lastno, individualno lepoto, jo sprejeti in za njo stati, je rešitev za prvi vzvod. Percepcija lepote se ustvarja v naši glavi, v umu.
Drugi vzvod opredeljevanja telesne samopodobe je manifestirana telesna deformacija, ki je posledica notranjih neravnovesij. Debelost, celulit, aknasta koža, krčne žile, izpadanje las brez genske pogojenosti, razpokana koža, otečene noge ali pa težave kostno-mišičnega sistema in vezivnega sklepnega tkiva… Vse to so fizični pokazatelji neravnovesij v telesu! Večje kot je neravnovesje v telesu, bolj je telo iznakaženo. Zavedanje svojih telesno izraženih neravnovesij, je začetek. Dejansko reševanje pa se tudi tu začne v naši glavi, ki sproži ustrezne aktivnosti za izboljšanje stanja, če se le v umu tako odločimo.
Mnogi ne čutimo telesa na način, kot nam je naravno dano. Pogosto ne ločimo ali smo lačni ali žejni ali pa moramo s hrano samo potešiti svoj notranji čustveni nemir. Tudi ne ločimo ali smo leni ali pa dejansko utrujeni in pogosto migamo vse do prisiljenega počitka, ko obnemoremo. Ne prepoznavamo katera hrana nam ustreza in nas poživi in od katere hrane se počutimo utrujeno ter slabo, da bi po obedu z lahkoto lahko malce počivali. Razlog za mank energije poenostavljeno pripisujemo hitremu tempu življenja, ne znamo pa natančno prepoznati, kaj točno izčrpava našo energijo. Marsikdo tudi ne ve s čim si napolniti baterije in utrujeni raje preživimo pred televizijo, kot pa se predajamo revitaliziranju v naravi.
Poleg reševanja čustvenih težav, čutenja, poslušanja in upoštevanja telesa, je post ena izmed najboljših ”reset“ oz. poenostavitvenih metod. Post telo prečisti od znotraj in zmanjša toksične obremenitve, le to pa omogoči proces samozdravljenja telesa in deloma tudi duha. Tako, kot telo lahko pozdravi rano na koži, enako je telo zmožno pozdraviti notranjo “poškodbo“.
Post ne reši magično vseh naših težav, definitivno pa nam postavi nova izhodišča, na katerih lahko gradimo svoj odnos s telesom, če se posta lotimo pravilno. V obdobju postenja večino svojega fokusa usmerimo na telo in s tem izboljšamo zavedanje telesa, z zmanjšanjem toksičnih obremenitev pa izboljšamo tudi čutenje telesa. Manj toksinov v telesu pa pozitivno vpliva tudi na mentalno stanje, saj se zmanjšajo napetosti in z njimi povezana čustvena stanja.
Samo po sebi je umevno, da vzdržujemo in čistimo vse dragocene materialne dobrine, od osebnega računalnika, do stanovanja in avtomobila na primer. Poznam pa malo ljudi, ki se odloči za notranje čiščenje telesa in še zajeten del tistih, ki se “posti“ se loti notranjega čiščenja telesa z preparati, ki obljubljajo za malo truda, velike rezultate. Sprašujem se, če to ni morda enako pospravljanju sobe na način, da vso nesnago skriješ pod posteljo in v omare ter se pretvarjaš kako je vse očiščeno.
Notranje čiščenje telesa je del osnovne telesne higijene. Utopično je pričakovati, da bo zanemarjeno telo optimalno in dolgotrajno obratovalo brez težav.
Povzetek
Smo živ biološki računalnik v katerem imajo entitete svete trojice: um, telo in duša določene vlog, ki se tesno prepletajo med seboj. Telo je fizični nosilec uma in duše ter deluje optimalno, če z njim ustrezno rokujemo in pravnočasno odreagiramo, ko se pojavijo težave v delovanju.
Na stanje telesa vpliva vrsta dejavnikov, vse od okolja, življenjskega stila, vnosov v telo, higiene, pa do odnosa, ki ga imamo do telesa in mentalnega stanja našega uma.
Težave s telesom so odraz notranjih neravnovesij, tudi tistih, čustvene narave, bolečine in deformacije telesa pa so opozorilni znaki, zato je potrebno telesna neravnovesja reševati, če želimo polno, neomejeno življenje.
Stanje uma je neposredno povezano s fizičnim stanjem telesa in če želimo izboljšati fizično stanje telesa, je delo na umu ter čustvih neizbežno.
Telesna neravnovesja vplivajo na kvaliteto življenja in nam lahko, zaradi fokusa na nižje fiziološke potrebe in potrebe po varnosti, ogrožajo celoten spekter zadovoljevanja višjih potreb, kot so na primer potrebe po pripadanju, samospoštovanju ali samoaktualizaciji.
Vzdržavenje odnosa s telesom, kot entiteto je osnova, ki je ne moremo preskočiti brez posledic. Vzamimo si čas in si odgovorimo na bistvena vprašanje, da opredelimo naše stanje telesa in odnos do njega, s čimer bomo dobili dovolj širok spekter povratnih informacij, ki so osnova sprejetje ustreznih ukrepov, ki jih naše telo potrebuje.
Toksično obremenjevanje, slaba higiena, ignoriranje potreb telesa in nizko samospoštovanje, nas peljejo v cono rdečega alarma, ki brez pogajanj zahteva naš odziv in sanacijo. Ignoriranje opozoril pa vodi v postopen prodad telesa.
Naše telo je samo v naših rokah. Prepoznajmo ga kot entiteto, upoštevajmo ga, izkažimo mu spoštovanje, poskrbimo zanj, njemu primerno in si na široko odprimo vrata za vse, kar nas še čaka na poti našega življenja.